graščina

Graščino v Dolu pri Ljubljani je dal leta 1540 pozidati Aleksander Gallenberg iz Sostrega. Kasneje so imeli graščino najdlje v lasti Erbergi. Baron Jožef Kalasanc Erberg je dal postaviti dve stavbi za knjižnico z več kot 6.000 knjigami in bogat arhiv z numizmatičnimi zbirkami. Muzejska paviljona sta restavrirana in predstavljata redek primer čistega klasicizma na Slovenskem.

Priložnostno se tu odvijajo prireditve, na ogled pa so tudi razstave. Graščina s teraso, stopniščem in kamnito ograjo spomija na park, zasnovan kot francoski Versailles. Ne gre prezreti obeliska, empirskega spomenika, ki ga je dal leta 1819 Jožef Kalasanc Erberg postaviti v čast prestolonasledniku Ferdinandu, ko ga je ta prišel obiskat v Dol, kot svojega nekdanjega vzgojitelja na Dunaju.
Dve leti pozneje sta ob Ljubljanskem kongresu dolsko graščino obiskala tudi cesar Franc I. In cesarica.
Ob graščini sta ohranjena tudi gabrov in hruškov drevored ter mogočne platane.