V 19. stoletju je bil Dol s svojo dolino znan po vsej Evropi. Zasluge za to gredo enemu zadnjih graščakov, ki so bivali v dolski graščini, Jožefu Kalasancu Erbergu.

Prvotno graščino je sredi 16. stoletja postavila rodbina Gallenberg. Kasneje je prišla v last rodbine Rasp, ob koncu 17. stoletja jo je odkupila plemiška rodbina Erberg. Pečat graščini je dal baron Jožef Kalasanc Erberg (1771 – 1843), ki je bil poseben mož – zbiral je najrazličnejše starine, umetnine in druge predmete, ki jih je prinesel z vseh koncev sveta. Veliko dela je imel s svojim parkom, rad se je družil z ljubljansko gospodo in je imel izrazit čut za umetnost.

Osrednja grajska stavba je v osnovi renesančna in je prvič omenjena leta 1540. Zgradba je pozneje doživela prezidave; najpomembnejša je bila okoli 1753, ko je Matija Perski po naročilu graščaka Volbenka Danijela Erberga na novo uredil dvorec in vrt. Žal v prejšnjih časih tako imeniten dvorec danes propada. Na čudovit park z drevoredi, ribnikom, vodometi in botaničnim vrtom spominjajo le še nekatera drevesa, stopnišče, kamniti empirski spomenik, klesan v obliki jonskega stebra, ki je bil postavljen v spomin na obisk cesarja Franca I., ter dva klasicistična paviljona in kapelica ob platanah na koncu (danes hruškovega) drevoreda.

Paviljona je v letih 1827-31 sezidal beneški arhitekt Franceso Cocani. S stebričastima pročeljema si stojita nasproti, vhodni fasadi sta bogato členjeni; v nišah so postavljeni kipi štirih muz – slikarstva, arhitekture, pesništva in glasbe, ki jih je ustvaril Martin Kischner leta 1834. Tudi zunanji fasadi spominjata na antične templje. Severni paviljon (1831) je bil namenjen arhivu s knjižnico, južni in najprej zgrajeni (1822) pa likovni zbirki in muzeju – prvemu muzeju na Slovenskem.

Jožef Kalasanc Erberg je dal dolskemu dvorcu klasicistično podobo ter uredil botanični vrt z več kot sedem tisoč rastlinami, zbiral je znanja in predmete s Kranjske, predvsem arhiv o kranjskih plemiških rodbinah, zbral pa je tudi izjemno pomembno knjižnico z dragocenimi kranjskimi rokopisi in knjigami.

Danes si lahko v paviljonih ogledamo najrazličnejše razstave ter prisostvujemo številnim kulturnim dogodkom, lahko pa se dogovorimo tudi za svečano poroko. V času nastanka je bil park eden najlepših, zato so ga krstili za »Kranjski Versailles«. Delček nekdanjega blišča lahko začutimo ob sprehodu skozi grajske drevorede z gabri, hruškami ali platanami ter ob pogledu na star empirski obelisk sredi travnika postavljen leta 1821 ob obisku cesarja Franca I. v Dolu. V tem času je bil Dol zbirališče ljubljanskega plemstva in vseh, ki so takrat na Kranjskem kaj veljali.